Tokrat smo se v društvu za širjenje političnega prostora Progresiva lotili tematike enakih možnosti, z vidika vključevanja moških. V izjemno zanimivem pogovoru sta sodelovala Martina Vuk, predsednica Ženskega foruma SD in državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter dr. Iztok Šori, raziskovalec na Mirovnem inštitutu.
Vukova je ob samem začetku pogovora poudarila, da je tematika enakosti spolov še vedno nekoliko zapostavljena, saj v družbi velja prepričanje, da obstaja mnogo pomembnejših tem. Pri tem dodaja, da je družba sestavljena iz moških in žensk, zato moramo rešitve iskati skupaj. S tem se strinja tudi Šori, ki dodaja, da moške pri tej tematiki pogosto ne dojemamo kot akterje, ampak zgolj asistente v podporni vlogi. Ko govorimo o enakih možnosti, ne gre za brisanje razlik med spoloma, ampak lahko problem izključenosti obravnavamo bolj celostno. Vukova pri tem še dodaja, da ne govorimo o tem, da smo ženske in moški isti, ampak pojem enakosti spolov zajema enakopravnost, enakovrednost in enake možnosti, ne glede na spol. »To npr. pomeni že to, da se partnerja doma dogovorita, kdo bo opravljal katero gospodinjsko opravilo.«
Velik napredek pri očetovskem dopustu; pri porodniškem je še vedno ključna vloga žensk
Oba sogovornika se sicer strinjata, da je bilo v preteklih desetletjih narejenih veliko korakov v smeri enakosti spolov, saj danes lahko govorimo o t.i. novem očetovstvu, kjer je pri skrbništvu otrok moški ženski v oporo že od prve faze nosečnosti. Podatki kažejo, da se tudi več kot 90 odstotkov očetov odloči za očetovski dopust. Običajno v prvih tednih po rojstvu otroka. Vendar pa se na drugi strani precej malo očetov odloči, da bo koristilo starševski dopust – torej tistih 9 mesecev, ki si jih starša lahko razdelita. Vukova je pri tem dodala, da so na MDDSZ ob predlogu, da bi 30 dni porodniškega dopusta, za katerega se trenutno lahko odloči eden od staršev, dodelili samo očetom, naleteli na pozitiven odziv moških in izjemno negativen odziv žensk. Kot glavni argument je bila izpostavljena krajša »porodniška«, ki pripada ženskam in strah pred težavami, ki bi jih moški lahko imel v službi, če bi se odločil za enomesečno odsotnost zaradi nege in skrbi za novorojenčka.
Tudi moški naletijo na nerazumevanje delodajalcev
Kljub temu pa sogovornika še vedno vidita največ ovir pri vključevanju moških v gospodinjska opravila. Šori pri tem dodaja, da je raziskava, ki so jo izvedli na Mirovnem inštitutu, pokazala, da se očetje pri vključevanju v družinsko življenje običajno vključijo v »prijetnejša« opravila (preživljanje prostega časa, igranje z otroki itd.), dnevna rutinska opravila pa še vedno večinoma opravljajo ženske. »Moške je potrebno spodbujati, da se bolj vključijo v gospodinjska opravila, saj se s tem ustvarjajo boljši pogoji za enakopravno vključevanje žensk na trg dela.« »Živimo v sistemu, ki je še vedno zasnovan patriarhalno, zato tudi delodajalci moških pogosto ne vidijo kot očetov, kar je dodaten vzrok, da očetje v manjši meri vzamejo bolniški ali porodniški dopust,« ugotavlja Šorli. Pri tem dodaja, da ima delovno zaposlitveno okolje izjemen vpliv na vključenost očetov v družinsko življenje. Nerazumevanje ni samo vertikalno, ampak tudi med kolegi; petina moških je v raziskavi odgovorila, da njihovi sodelavci ne bi bili zadovoljni, če bi svoj delavni čas bolj prilagajali družini.
Zakaj je vključevanje moških v družinsko življenje pomembno?
Pomembno je zavedanje in osveščanje vseh deležnikov, da je večje vključevanje očetov v družinsko življenje koristno za vse. To potrjujejo tudi študije. Večja vključenost moških v družinsko življenje tako prinese višjo zadovoljstvo zaposlenih, kar v mnogih primerih prinese boljše poslovne rezultate podjetij. Poleg tega raziskave o večji vključenosti očetov v družinsko življenje kažejo tudi pozitiven vpliv na kognitivne sposobnosti otroka, večjo navezanost otrok na očeta in, kot je že bilo omenjeno, tudi boljši položaj žensk na trgu dela.