Volilna pravica je temeljna politična in človekova pravica ter je hkrati eden temeljnih elementov moderne demokratične in pluralne države. Ta pravica pa ni absolutna in tako kot v mnogih volilnih sistemih tudi v našem slovenskem veljajo različne omejitve, med katerimi je tudi omejitev glede starosti. Naša nacionalna ustava navaja, da je pogoj za pridobitev volilne pravice, tako v aktivni (voliti) kot pasivni obliki (biti voljen), dosežena starost 18. let. Primerjalno-pravno je naša ureditev v tem smislu identična večini volilnih zakonodaj evropskih držav. Močno izstopata le dve državi Evropske unije – Republika Avstrija in Malta. Avstrija je trenutno (še) prevladujočo starostno mejo presegla že v prejšnjem desetletju (leta 2007), Maltežani pa so se za dvig stopnje demokratičnosti in povečanje stopnje legitimnosti odločitev ljudstva odločili pred enim mesecem ter starostno mejo za pridobitev volilne pravice znižali na 16 let. Ali lahko razmišljamo o podobnem ukrepu tudi v Republiki Sloveniji, pa smo razpravljali skupaj z dijaki, političnimi predstavniki in širšo (strokovno) javnostjo v Velenju, Novi Gorici ter v Ljubljani.
V mesecu marcu je Fundacija za evropske progresivne študije (FEPS) v sodelovanju z Društvom Progresiva in avstrijskim Karl Renner Institutom pripravila serijo delavnic, katerih osrednji cilj je bila širša razprava o znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice z vidika volilne udeležbe in demokratične legitimnosti tovrstnega sistema za politični sistem. Projekt “Call to Europe, Democracy Lab Slovenia: Vote 16” je obsegal tri dogodke, ki so potekali v različnih delih države.
Preden nadaljujemo s podrobnejšim opisom podanih argumentov v posamezni razpravi, želimo najprej opozoriti na naslov prispevka, predvsem na tisti drugi del, ki jasno pokaže na situacijo, ki je bila skupna prav vsem trem dogodkom. Moč je bilo opaziti, da se je na vseh treh dogodkih mnenje dijakinj in dijakov spremenilo, kar smo tudi vsakokrat (kvantitativno) preverili z izvedbo spletne ankete pred in po izpeljani debati.
Projekt smo uradno odprli z interaktivno delavnico, ki je potekala 9. marca 2018 v Medpodjetniškem centru v Velenju. Kot eden izmed prvih argumentov je bil izpostavljen nekoliko nekonsistenen “dvojni standard” – dejstvo, da po veljavnem pravu lahko mladi s 15. leti starosti sklenejo delovno razmerje in da jih obenem bremeni obdavčitev opravljenega dela, ne pripada pa jim vloga državljana oziroma državljanke, ki je vključen/-a v procese soodločanja. Govorci so jasno izpostavili tudi nekaj problematik, ki neposredno zadevajo vprašanje legitimnosti demokratičnega procesa. Jasno je bilo poudarjeno, da ob zdajšnji volilni udeležbi in strukturi volilnega telesa prihaja do situacij, ko starejši predstavniki populacije odločajo o zadevah, ki neposredno zadevajo mlade. Izpostavljena je bila visoka volilna abstinenca mladih, katere vzroke, po besedah predsednika Mladinskega sveta Slovenije(MSS), najverjetneje lahko iščemo v nezainteresiranosti mladih za politiko in njihovimi majhnimi možnostmi za aktivno participacijo. Obenem je predsednik MSS spomnil na resolucijo Sveta Evrope, s katero je omenjena instutitcija državam članicam predlagala preučitev možnosti znižanja starostne meje (po vzoru Republike Avstrije). Dijaki so skozi razpravo samokritično priznali, da ne čutijo tistih odgovornosti, ki jim pripadajo skupaj s statusom državljana. Kot enega izmed možnih predlogov rešitev, ki naslavlja omenjen problem, je predsednik Mladega foruma izpostavil okrepitev državljanske vzgoje v srednjih šolah ter posledično dvig politične pismenosti in ravni politične kulture. Dijaki so tak predlog odločno podprli, in sicer z dopolnilnim mnenjem, da je v primeru tovrstnega ukrepa potrebno vzeti v ozir nekoliko daljše obdobje, ki bo potrebno za učinkovitejšo implementacijo, vendar s končnim ciljem znižanja starostne meje za pridobitev volilne pravice. Interaktivna delavnica pa se je razvila tudi onkraj zastavljenih meja. Nekaj dijakov se je odločno zavzelo tudi za reformo srednješolskega izobraževanja, za katerega trdijo, da je rigiden in dijakom ne omogoča razvoja talentov in po njihvih besedah ne spodbuja ustvarjalnosti, ki pa je edina pot k napredku.
Glasovanje pred okroglo mizo:
Posnetek okrogle mize:
Glasovanje po okrogli mizi:
S projektom smo nadaljevali 16. marca 2018 v Zahodni Sloveniji, kjer smo v prostorih Obrtniško-podjetniške zbornice v Novi Gorici pripravili okroglo mizo, na kateri so sodelovali pretežno lokalni predstavniki. Polna dvorana dijakov in dijakinj se je osredotočila na argumenta neizkušenosti in premajhne informiranosti mladih. Kljub dejstvu, da je večji delež dijakov zavzelo stališče, da je njihovo (trenutno) znanje o politiki prešibko in da kljub tehnološko napredni dobi nimajo dovolj informacij, na podlagi katerih bi si lahko izoblikovali mnenje, si vseeno želijo soodločati. Menijo, da je odgovor potrebno iskati v pomanjkljivosti izobraževalnega sistema, ki jim ne daje občutka pripadnosti političnemu okolju. Opozarjajo na ironičnost situacije, da nemalokrat slišijo “spodbudno” mantro, ki pravi da na mladih svet stoji, obenem pa mladim ni omogočen razvoj njihovih osebnosti. Tako kot na predhodnem dogodku smo tudi na tem izvedli anketo pred in po razpravi, ki pa je pokazala podobne rezultate kot prejšnja. Večji del nasprotnikov znižanja starostne meje je skozi kritično debato spremenilo svoje stališče in podprlo naveden ukrep.
Glasovanje pred okroglo mizo:
Posnetek okrogle mize:
Glasovanje po okrogli mizi:
Širšo razpravo in serijo debat smo sklenili z mednarodno konferenco, ki je potekala 29. marca 2018 v Ljubljani. Konference so se poleg gostje iz Bruslja – Maria Freitas (strokovna sodelavka FEPS) in gostje z Dunaja – Melanie Zvonik (Socialistična mladina Avstrije) udeležili še: evropska poslanka Tanja Fajon (Napredno zavezništvo Socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu), redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Jernej Pikalo ter predstavnika mladinskega sektorja, Tin Kampl (predsednik Mladinskega sveta Slovenije) in Andrej Omerzel (predsednik Mladega foruma). Razpravo je vodil poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, Jan Škoberne. Osrednja misel celotne razprave je bila zelo podobna tisti na prvi delavnici – nujnost uvedbe državljanske vzgoje v srednjih šolah, ki so jo podprli vsi navzoči. Prav tako sta bila izpostavljena problema apatičnosti in (ne)zrelost mladih, ki pa sta po besedah tujih strokovnjakinj nemalokrat zelo pavšalno uporabljen pojma. Strokovnjakinja iz Bruslja, Maria Freitas, je opozorila, da problem ni v mladih, temveč v metodah, s katerimi želijo odločevalci vzbuditi/vzpodbuditi zanimanje za politiko, ki so (očitno) neučinkovite in preživete. Kot konkreten primer je naslovila politične stranke, ki delujejo preveč zaprto in prekomerno poudarjajo konvencionalno obliko udeležbe v politiki. Izpostavila je tudi nekaj dobrih praks iz tujine, ki poudarjajo nekatere (progresivne) oblike političnega udejstvovanja. Kot odgovor vidi t. i. politično e-participacijo. Primer dobre prakse je predstavila tudi gostja z Dunaja, gospa…, ki je poudarila, da je znižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice spodbudila zanimanje mladih državljanov za delovanje političnega sistema, prav tako pa se je s pomočjo tega ukrepa dvignila volilna udeležba mladih, kar pa je zagotovo pozitvni vpliv na legitimnost odločanja ljudskih predstavnikov.
Glasovanje pred okroglo mizo:
Posnetek okrogle mize:
Glasovanje po okrogli mizi:
Zaključimo torej lahko, da so argumenti, podani v debatah, pokazali ravno tisto, kar je bil en izmed pričakovanih ciljev projekta – širša razprava, ki bo vzbudila kritično presojo dijakov in dijakinj, tako tistih, ki so znižanje starostne meje takoj podprli in – še pomembneje – tistih, ki so tovrstnemu ukrepu a priori nasprotovali. Spodbudna je konstatacija, da si mladi želijo moči enakopravnega odločanja in da želijo biti o svojih odgovornostih poučeni in informirani. Prav tako pa nam je uspelo vzpostaviti konstruktivno razpravo, ki je z racionalnimi argumenti prepričala nekatere (tudi najbolj goreče) nasprotnike, da je morda v 21. stoletju čas, da razmislimo tudi o tistih bolj naprednih idejah.