Tokratna Progresivina mednarodna konferenca, ki smo jo organizirali skupaj s FEPS in neodvisen progresivni Think-tanka TASC, je bila posvečena participativnemu proračunu. Razvit v 80. letih v Latinski Ameriki se je v Evropi najprej pojavil v nekaj manjših mestih. V zadnjem desetletju pa so se mnoge lokalne skupnosti po vsej Evropi odzvale na gospodarsko in krizo predstavniške demokracije s testiranjem in uvajanjem tega novega sredstva demokratičnega sodelovanja. Danes je participativno načrtovanje proračuna resničnost za meščane in meščanke nekaterih glavnih evropskih mest: Pariza, Madrida, Lizbone, Milana… Na splošno je v ta participativni proces vključenih več milijonov evropskih državljanov in državljank v več kot 3000 evropskih mestih.
Ali bo participativni proračun postal norma, smo se z različnimi strokovnjaki pogovarjali v ljubljanskem Poligonu. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je v uvodnem pozdravu poudaril, da je participativni proračun tudi orodje za povečanje participacije ljudi v političnem procesu in pri tem dodal: »Če ne bomo sodelovali pri odločanju, bodo namesto nas odločili drugi.«
V prvem panelu z naslovom Koncepti in dodana vrednost participativnega proračuna, ki jo moderirala Shana Cohen, direktorica TASC, je ajdovski župan Tadej Beočanin predstavil njihove izkušnje s takšno vrsto izbire občinskih projektov. V Ajdovščini so participativni proračun sprejeli zelo dobro, saj je bila po nekaterih voliščih udeležba pri glasovanju o projektih višja kot na ostalih volitvah. Lorenzo Lippariniy odbornik za participacijo, aktivno državljanstvo in odprte podatke iz Milana je ob tem tudi poudaril: »To ni stvar levih, ali desnih. V Milanu sodelujemo z vsemi, saj je pomembno le, da ljudje sodelujejo in da so projekti izvedeni.«
Jorg Kristijan Petrovič, prvi namestnik predsednika Računskega sodišča: »Verjamem v participaticijo. Ko bodo ljudje osvojili participacijo na lokalnem nivoju, bo potrebno sodelovanje prestaviti tudi na raven državnega proračuna. Demokracija stane. Občine bodo morale za participacijo nameniti več denarja. In več kot bodo imeli ljudje vpliva na odločanje, več jih bo prišlo na volitve.«
V nadaljevanju je sledila predstavitev primerov dobrih praks. Županja mesta Sisak Kristina Ikić Baniček je predstavila njihove izkušnje, kjer so meščanom omogočili, da ne odločajo samo o investicijskih projektih, ampak tudi pri celotnem proračunu. Pri tem je ključno, da mora občan, ki poveča sredstva za eno področje, to zmanjšati pri drugem. Na drugi strani pa je Matic Primc iz Organizacije za participativno družbo predstavil tudi primer slabe prakse iz Maribora.
O konferenci je poročal tudi Studio city.